Evropski politiki ostro obsojajo enega največjih ruskih napadov: "Rusija ne želi miru"

Rusija je ponoči z več kot 800 brezpilotnimi letalniki in raketami izvedla najobsežnejši zračni napad na Ukrajino doslej.

Med tarčami je bil tudi Kijev, kjer je bilo poškodovanih več stavb. Po podatkih tamkajšnjih oblasti so bili ubiti najmanj trije ljudje, več kot 40 je ranjenih. Prvič od začetka vojne je bila napadena tudi stavba ukrajinske vlade, kjer je izbruhnil požar.

Kot je dodal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je tovrstno ubijanje nameren zločin in zavlačevanje vojne, ob tem pa pozval k izpolnitvi dogovorov, ki so jih dosegli na srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu in vseh sporazumov o krepitvi zračne obrambe. "Vsak dodatni sistem rešuje civiliste pred temi podlimi napadi. Svet lahko prisili kriminalce v Kremlju, da ustavijo uboje – potrebna je le politična volja."

Podoben poziv je izrekel tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Zahodne zaveznice je nagovoril k uvedbi novih sankcij proti prihodkom od ruske nafte in plina ter k zagotovitvi dodatnih obrambnih sistemov.

Na omrežju X je zapisal, da je visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas seznanil z razsežnostjo napadov in potrebami Ukrajine za zaščito energetske infrastrukture pred zimo. Z njo sta govorila tudi o pripravi 19. svežnja sankcij EU ter o nujnosti močnega transatlantskega političnega in gospodarskega pritiska na Moskvo.

"To je Putinova različica miru"

Kasneje se je na napade odzvala tudi Kallas, ki je opozorila, da ti predstavljajo jasen vzorec stopnjevanja nasilja. "Vsak ruski napad je namerna odločitev in jasno sporočilo: Rusija ne želi miru," je zapisala na omrežju X.

Iz Bruslja so sicer ob tem prispele dodatne obsodbe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Kremelj obtožila zaničevanja diplomacije in kršenja mednarodnega prava. "Evropa stoji – in bo še naprej stala – odločno ob strani Ukrajini," je na omrežju X sporočila predsednica komisije, ob tem pa dodala, da krepijo ukrajinske oborožene sile, gradijo trajna varnostna jamstva in zaostrujejo sankcije proti Rusiji.

Da je treba krepiti obrambo Ukrajine in povečati pritisk na Rusijo z dodatnimi sankcijami, se strinja tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. "Govoriti o miru, medtem ko se bombardiranje stopnjuje in se napada vladne zgradbe in domove – to je Putinova različica miru. Rusija je začela to vojno in Rusija se je odločila, da jo bo nadaljevala," je bil na družbenih omrežjih še kritičen Costa.

Napade so obsodili tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poljski premier Donald Tusk in finski premier Petteri Orpo.

"Ruski napad na vladne stavbe v Kijevu znova dokazuje, da nenehno odlašanje z odločno reakcijo proti Putinu in poskusi, da bi ga pomirili, nimajo nobenega smisla," je poudaril Tusk in dodal, da morata ZDA in Evropa skupaj prisiliti Rusijo k ustavitvi ognja. Da je treba proti Rusiji uvesti nove sankcije, se strinja tudi Orpo.

Tanja Fajon: Rusija se posmehuje prizadevanjem za premirje in mir

Ruske napade je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenem prepričanju se "Rusija z nadaljnjim terorjem in podaljševanjem vojne posmehuje mednarodnim prizadevanjem za premirje in mir". Ministrica je zatrdila, da bodo še naprej izvajali pritisk na Rusijo, da ustavi vojno.

Trump: Pripravljen sem na drugo fazo sankcij proti Rusiji

Ameriški predsednik Donald Trump je novinarjem sporočil, da je pripravljen začeti "drugo fazo" sankcij proti Rusiji. To nakazuje možnost ostrejših ukrepov proti Moskvi ali njenim kupcem nafte zaradi nezadovoljstva z vojno v Ukrajini, poroča Reuters.

Trump je sicer že večkrat zagrozil z dodatnimi sankcijami, a jih doslej ni uveljavil, saj je upal na diplomatski preboj. Tokratne izjave kažejo na bolj odločen pristop, čeprav predsednik ni razkril, ali je odločitev dokončna, niti kaj bi nova faza sankcij pravzaprav zajemala.

Bolj zgovoren je bil ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je sporočil, da so ZDA pripravljene sodelovati z evropskimi državami pri uvajanju dodatnih sankcij proti državam, ki kupujejo rusko nafto, z namenom, da bi "strmoglavile rusko gospodarstvo".

"Pripravljeni smo povečati pritisk na Rusijo, vendar potrebujemo, da nas naši evropski partnerji pri tem podprejo," je dejal Bessent v oddaji NBC News Meet the Press.

Dodal je, da gre za tekmo s časom med tem, kako dolgo bo zdržala ukrajinska vojska in kako dolgo bo zdržalo rusko gospodarstvo. "Če ZDA in EU uvedeta nove sankcije – tudi sekundarne carine za države, ki kupujejo rusko nafto – bo rusko gospodarstvo kolapsiralo. To bo Putina prisililo, da sede za pogajalsko mizo."

Ukrajina ponoči napadla ruski naftovod

Napade je sicer ponoči izvedla tudi Ukrajina. Napadla ja namreč strateško pomemben naftovod Družba v ruski regiji Brjansk in povzročila obsežno škodo, je danes sporočil poveljnik ukrajinske enote za brezpilotne letalnike Robert Brovdi.

Tranzitni naftovod Družba oskrbuje Madžarsko in Slovaško z rusko nafto, ki še naprej kupujeta energijo od Rusije kljub skupni politiki EU o prekinitvi sodelovanja z ruskim energetskim sektorjem po invaziji na Ukrajino leta 2022, poroča STA. Iz madžarske naftne družbe MOL so sicer danes sporočili, da dobava surove nafte na Madžarsko poteka po načrtih.

V Moskvi navedb Kijeva o napadu na naftovod Družba niso potrdili, so pa ruske oblasti poročale o incidentu v rafineriji nafte Ilski v regiji Krasnodar. Pri tem je izbruhnil požar, ki pa so ga hitro spravili pod nadzor, je sporočila uprava krasnodarske regije in dodala, da v incidentu ni bilo žrtev, še navaja STA.

PODKAST ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Kardiologinja o najboljšem zdravilu na svetu